fbpx

barikom.si

fotografija

 

 
 
Makov cvet 
Dal sem jim makov cvet,
dala mi je poljub –
zmeden, vihrav poljub
in je zbežala spet.
Sonce zakril je oblak
veter je v žitu zavel.
Jaz sem za njo strmel,
božal rdeči mak.
Ivan Minatti
Poljski mak  je rastlina enoletnica s slabo razraslim steblom, dlakava rastlina, ima relativno velike cvetove, živo rdeče barve.

Pomladno cvetje


 

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice
spet iz zemlje vzklijejo,
saj pomlad je tu.
Travica ozeleni, vse v gozdu oživi,
kukavca spet poje nam
svoj napev ku-ku.

—5700—

Prva kritika fotografij

 

Posted by Picasa

Objavljeno v reviji :
Ljubljana
Glasilo Mestne občine Ljubljana, številka 3,4, letnik XIV,marec,april 2009,ISSN 1318-797X

Materinski dan



Danes praznujemo materinski dan, ki ga v Katoliški cerkvi obeležujejo kot praznik Marijinega oznanjenja. Materinski dan izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropi pa so ga začeli praznovati po 1. svetovni vojni, vendar ob različnih dnevih.

Materinski dan se pri nas po drugi svetovni vojni zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena 8. marca in povezave s krščansko vsebino praviloma ni praznoval. Svoj prostor v javnem življenju je začel ponovno dobivati v devetdesetih letih preteklega stoletja.

Sicer pa v Katoliški cerkvi na ta dan, natančno devet mesecev pred božičem, obeležujejo praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina.
———————————————————————————
Mamica je kakor zarja,
zjutraj se smehlja,
ko se v postelji še dete
s sanjami igra.

In zato nikdar
mamice ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.

Mamica je kakor sonček,
srček njen je zlat
kakor žarek, ki posije
od nebeških vrat.

In zato nikdar
mamice ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.

Mamica je kakor luna,
dolge bdi noči,
da počiva njeno dete
mirno brez skrbi.

In zato nikdar
mamice ne dam,
eno le na svetu širnem
mamico imam.

Pust

 






V pustnem času pokaže slovensko podeželje vrsto šemskih skupin in posameznih likov, med katerimi je najbolj znana maska kurenta, ki je videti demonska in pošastna.

Praznovanje pusta izvira iz predkrščanske dobe in pomeni praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi ter čaranje rodovitnosti.

V pustnem času privrejo na dan pustni običaji, šege in navade, ki dajejo duška naši, med letom skriti, radoživosti in veselju. To je čas, ki prinese magično veselje in pridih mističnosti. S pustnimi plesi, maškaradami in s posebno kulinariko je to obdobje, ki enkrat v letu daje možnost za spremembo lastnega jaza.

Nevede, da jim da prav ta maska neko varnost in moč in misleč, da jih nihče ne bo prepoznal, lahko pokažejo svoj pravi obraz. Svoj talent, svoj notranji potencial, ki ga zdaj lahko izražajo na vso moč, svojo ustvarjalno energijo. Poleg tega maske prinašajo veselje. V zraku je čutiti sproščenost, smeh se razlega okoli vogalov in tudi navihanosti ne manjka.

V zraku diši po krofih, kurenti veselo cingljajo in po cesti se sprehajajo neki novi obrazi.

Shopping Cart
Translate »