fbpx

barikom.si

pust

V deželo je prišel pust

 





Pust izvira iz starega poganskega praznika.
V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah “norele” množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov.
Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, maske pa so že predstavljale vesel značaj in izganjale zimo.
V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.

 

Pust, pust širokih ust

 






Večina prebivalstva, zlasti mladi in otroci, se radi našemijo ne v etnološke marveč v »svetovno običajne« maske in hodijo naokrog, v šolo, na fakulteto, v službo, na prireditve, kjer nagrajujejo najboljšo oziroma najbolj izvirno masko. Našemljeni otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo, »Ali imate kaj za pusta hrusta?«

V pustni povorki, ki jo je v Ljubljani vodil ognjeni mož, so sodelovale tradicionalne slovenske pustne maske, ki sodijo v ljudsko izročilo (med njimi kurenti, orači in otepovci), različne pustne skupine iz vse Slovenije, otroške skupine iz Hrvaške in Slovenije, mažoretke in Pihalna godba Vevče.

Pustno rajanje po Ljubljanskih ulicah

 





Kurent ali korant je osrednji pustni lik in predstavlja zavetnika veselja in življenjske vedrine. Po stari navadi je opravljen v »korantijo«, ki jo sestavljajo: ovčji kožuh s pasom, na katerem so obešeni kravji zvonci in pisani robci, kožuhovinasta kapa, ki ima na vrhu goveja roga ali s pisanimi trakovi prepleteni rogovili, ob straneh pa ima kapa v obliki perutnic zataknjena puranova peresa, in ježevka, v ježevo kožo ovita gorjača. Značilno za kurenta je poskakovanje, tekanje in potresavanje s telesom, da zvonci pozvanjajo. Kurent naj bi z vsem svojim početjem odgnal zimo in njene hudobne demone, da bi narava postala spet plodna, mrzla zemlja pa čim prej primerna za oranje in sejanje.

Kurenti so tudi magična bitja iz onostranstva, ki v predpustnih in pustnih dneh potujejo po Sloveniji, obiščejo vse prireditve, tudi poslance v državnem zboru, vlado, predsednika, župane; z močnim hrupom preganjajo zimo in oznanjajo pomlad, rodovitnost, novo življenje.

Pustno rajanje vsako leto odseva nekakšno zrcalno sliko aktualnega družbenega dogajanja.

Pust

 






V pustnem času pokaže slovensko podeželje vrsto šemskih skupin in posameznih likov, med katerimi je najbolj znana maska kurenta, ki je videti demonska in pošastna.

Praznovanje pusta izvira iz predkrščanske dobe in pomeni praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi ter čaranje rodovitnosti.

V pustnem času privrejo na dan pustni običaji, šege in navade, ki dajejo duška naši, med letom skriti, radoživosti in veselju. To je čas, ki prinese magično veselje in pridih mističnosti. S pustnimi plesi, maškaradami in s posebno kulinariko je to obdobje, ki enkrat v letu daje možnost za spremembo lastnega jaza.

Nevede, da jim da prav ta maska neko varnost in moč in misleč, da jih nihče ne bo prepoznal, lahko pokažejo svoj pravi obraz. Svoj talent, svoj notranji potencial, ki ga zdaj lahko izražajo na vso moč, svojo ustvarjalno energijo. Poleg tega maske prinašajo veselje. V zraku je čutiti sproščenost, smeh se razlega okoli vogalov in tudi navihanosti ne manjka.

V zraku diši po krofih, kurenti veselo cingljajo in po cesti se sprehajajo neki novi obrazi.

Shopping Cart
Translate »