fbpx

barikom.si

fotografije

 

Pust, pust širokih ust

 






Večina prebivalstva, zlasti mladi in otroci, se radi našemijo ne v etnološke marveč v »svetovno običajne« maske in hodijo naokrog, v šolo, na fakulteto, v službo, na prireditve, kjer nagrajujejo najboljšo oziroma najbolj izvirno masko. Našemljeni otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo, »Ali imate kaj za pusta hrusta?«

V pustni povorki, ki jo je v Ljubljani vodil ognjeni mož, so sodelovale tradicionalne slovenske pustne maske, ki sodijo v ljudsko izročilo (med njimi kurenti, orači in otepovci), različne pustne skupine iz vse Slovenije, otroške skupine iz Hrvaške in Slovenije, mažoretke in Pihalna godba Vevče.

Pustno rajanje po Ljubljanskih ulicah

 





Kurent ali korant je osrednji pustni lik in predstavlja zavetnika veselja in življenjske vedrine. Po stari navadi je opravljen v »korantijo«, ki jo sestavljajo: ovčji kožuh s pasom, na katerem so obešeni kravji zvonci in pisani robci, kožuhovinasta kapa, ki ima na vrhu goveja roga ali s pisanimi trakovi prepleteni rogovili, ob straneh pa ima kapa v obliki perutnic zataknjena puranova peresa, in ježevka, v ježevo kožo ovita gorjača. Značilno za kurenta je poskakovanje, tekanje in potresavanje s telesom, da zvonci pozvanjajo. Kurent naj bi z vsem svojim početjem odgnal zimo in njene hudobne demone, da bi narava postala spet plodna, mrzla zemlja pa čim prej primerna za oranje in sejanje.

Kurenti so tudi magična bitja iz onostranstva, ki v predpustnih in pustnih dneh potujejo po Sloveniji, obiščejo vse prireditve, tudi poslance v državnem zboru, vlado, predsednika, župane; z močnim hrupom preganjajo zimo in oznanjajo pomlad, rodovitnost, novo življenje.

Pustno rajanje vsako leto odseva nekakšno zrcalno sliko aktualnega družbenega dogajanja.

Shopping Cart
Translate »